ČRNI MADEŽI na severni strani hiše, ZELENE LISE pod okni in prašna, ZBLEDELA površina niso le estetska težava. Fasada je stalno izpostavljena vlagi, padavinam, cvetnemu prahu, onesnaženju in vremenskim spremembam!

Profesionalno čiščenje fasad zato ni zgolj hitro osveževanje videza, ampak vrsti ometa, stanju površine in dostopu do objekta prilagojen poseg.

Previsok pritisk lahko poškoduje zaključni sloj, voda lahko prodre v razpoke, prešibko čiščenje pa odstrani le površinsko umazanijo in ne odpravi vzroka madežev. Dober rezultat pomeni čisto fasado brez nepotrebnega tveganja za material.

Zakaj se fasada umaže hitreje, kot pričakujete?

Največ težav se pojavi pri modernih fasadah, predvsem na senčnih in vlažnih delih objekta. Severne stene, območja ob drevesih, fasade brez večjega napušča ter spodnji deli ob terenu se počasneje sušijo. Takšne razmere so ugodne za razvoj alg, mahu, lišajev in glivic. Na svetlejših fasadah so spremembe hitro vidne, vendar obloge nastajajo tudi na temnejših površinah.

Prah, saje in cvetni prah se na fasado vežejo s padavinami. Ko se površina redno moči in suši, se delci postopoma zadržujejo v strukturi zaključnega sloja. Ob cestah, gradbiščih ali kmetijskih površinah je obremenitev pogosto večja. Na objektih ob gozdu so izrazitejše biološke obloge.

Pomembno je ločiti med običajno površinsko umazanijo in poškodovano fasado. Če so na steni vidne razpoke, luščenje premaza, votla mesta ali madeži zaradi zamakanja, samo čiščenje ne bo trajna rešitev. Najprej je treba ugotoviti vzrok in po potrebi sanirati poškodovani del.

Profesionalno čiščenje fasad se začne z ogledom površine:

Pred izbiro postopka je treba preveriti vrsto in stanje fasade. Upoštevati je treba še starost in okolico v smislu dostopa in občutljivih predmetov. Enonadstropna hiša z odprtim dostopom zahteva drugačno organizacijo kot večetažni objekt, hiša na pobočju ali fasada nad nadstreškom. Delo na višini ni prostor za improvizacijo z domačo lestvijo. Varna izvedba zahteva ustrezno opremo, stabilen dostop in postopek, ki ne ogroža ljudi, stekel, strešne kritine ali okolice objekta.

Nizkotlačno kemično čiščenje za alge in biološke obloge:

Kadar na fasadi prevladujejo [alge, lišaji](https://www.oklaris.si/storitve/p/ciscenje-fasade) in temni biološki madeži, je pogosto najprimernejši nizkotlačni postopek z namenskim sredstvom. Sredstvo se enakomerno nanese na površino, deluje predviden čas, nato se fasada nežno spere z primernim tlakom. Namen ni agresivno spiranje ometa, temveč razgradnja oblog, ki so se oprijele zaključnega sloja.

Prednost takšnega postopka je manjša mehanska obremenitev fasade. Posebej primeren je za površine, kjer bi visoki tlak lahko odprl strukturo ometa, poškodoval barvni sloj ali vodo potisnil na nezaželena mesta. Rezultat je odvisen od starosti oblog in poroznosti podlage. Pri močno zanemarjeni fasadi je lahko potreben večstopenjski pristop ali dodatna obdelava posameznih predelov.

Pri uporabi čistil je pomembna natančnost, pravilno doziranje, nadzor časa delovanja in temeljito izpiranje oz. nevtralizacija, kadar je to potrebno.

Kdaj je visokotlačno čiščenje smiselno?

Visokotlačno čiščenje ni samodejno napačno, vendar ni primarna izbira za vsako fasado. Lahko je učinkovito pri odpornejših podlagah, na primer na določenih betonskih, kamnitih ali trdnejših mineralnih površinah, kjer je umazanija globoko vezana. Tudi takrat je treba pritisk, šobo in razdaljo prilagoditi materialu.

Impregnacija po čiščenju podaljša čist videz!

Po odstranitvi alg in druge umazanije je pri določenih fasadah smiselna zaščitna impregnacija. Ta pomaga preprečevati ponovno razraščanje organizmov v površino in podaljša učinek čiščenja. Ne spremeni pa fasade v neprepusten sloj in ne more odpraviti težav, ki jih povzročajo poškodbe in napake na fasad, prav tako razumljivo ne deluje večno. Ali je impregnacija primerna, je odvisno od materiala in stanja fasade.

Kaj lahko lastnik pripravi pred prihodom izvajalca:

Dostop do fasade vpliva na hitrost in varnost izvedbe. Če je mogoče, je dobro umakniti vrtno pohištvo, lonce, otroška igrala in predmete ob stenah. Zaprta okna in umaknjene zunanje dekoracije olajšajo zaščito občutljivih delov. Izvajalca je koristno opozoriti na električne priključke, slabo dostopne kote, občutljive rastline ter morebitna že znana mesta zamakanja.

Ni pa potrebe, da lastnik sam sodeluje pri postopku ali se vzpenja na višino. Domači visokotlačni čistilec je uporaben za nekatere [trde zunanje površine](https://www.oklaris.si/storitve/p/visokotlacno-ciscenje), pri fasadi pa lahko napačen kot curka ali prevelik pritisk hitro povzroči škodo. Navidezno prihranjen strošek se lahko spremeni v barvanje ali lokalno sanacijo fasade.

Kako pogosto je čiščenje fasade potrebno?

Za večino stanovanjskih hiš ni enotnega časovnega intervala. Nekatere fasade ostanejo urejene desetletje ali več, druge potrebujejo pozornost že po nekaj letih. Razliko ustvarjajo lega, senčenje, bližina vegetacije, kakovost zaključnega sloja, prezračevanje okolice in izpostavljenost onesnaženju.

Najbolj praktično je ukrepati, ko se pojavijo prve razširjene zelene lise ali temnejši madeži. Takrat je čiščenje običajno manj zahtevno kot pri fasadi, kjer so obloge že dolgo prisotne. Redno opazovanje po jeseni in po vlažnem zimskem obdobju pogosto prepreči, da bi se težava razširila čez celotno stran objekta.

Cena profesionalnega čiščenja je odvisna od kvadrature, višine, izbranega postopka, dostopa, stopnje onesnaženosti in morebitne impregnacije. Za pošteno oceno ni dovolj samo podatek o velikosti hiše. Fotografije fasade in kratek opis težave pogosto omogočijo dober začetni izračun, končna presoja pa mora upoštevati dejanske razmere na objektu.

Čista fasada hiši vrne urejen videz, vendar je prava vrednost v pravilno opravljenem delu. Če se zelenih oblog lotite dovolj zgodaj, preverite stanje podlage in ne varčujete pri varnosti dela na višini, bo naslednje vzdrževanje enostavnejše, fasada pa bo dlje opravljala svojo osnovno nalogo - ščitila vaš dom.